Tole pišem direktno iz Romunije. Opisala bom našo pestro pot. Trajala je 23 ur. Do Romunije je bila pot povsem nekaj običajnega. Pestrost se je začela že pri prestopu meje. Kupovanje vinjete ( zakaj že?) in popizdevanje voznika avtobusa je bili samo uvod v Romunsko dogodivščino. Malo avtoceste, potem pa cestni rave parti. Luknja pri luknji, jame, strašni cestni prepadi in semaforji, tisti delovni. Garminka je pogumno napisala, da je naš prihod predviden ob 2-eh zjutraj. Šala mala!
Ob enajstih nas ustavijo policisti in nas hočejo prepričati da smo prevozili dvojno črto. Po borbi in malo igranja da jih ne razumemo, smo se zmenili za ceno 200 lei-ov ( 50 €), kar smo mi pridno preračunali v 10€. Ker je policist kar lepo govoril srbsko, se je sprenevedanje kmalu končalo. Po vprašanju kam smo namenjeni in našem odgovori da smo hoteli na kavo, nas je policist prijazno povabil da naj gremo za njim, da nas on pelje na dobro kavo. In smo šli! Po temnih ulicah. V kombiju se je razvila že prava panika. Zanimivo kako nam je strah spodbudil tisto najbolj temno domišljijo. Koga vse smo hoteli poklicati....., tudi dedi je bil vmes! Smo srečno prišli do črpalke in na kavo. Manjše neškodljive laži, da je G policaj so nas pripeljali do prijetnega klepeta. Pripomogli so cirkuški psi in zadnje kvizko vprašanje: " Koliko stane pištola v Sloveniji?" samo spogledali smo se, pobrali dokumente in iz 50€ smo prišli na ceno kazni ena kava.
Popestritev dolge ravne poti in velika dobava smeha.
v Craiovo smo prispeli ob 6-ih zjutraj. Garmin ne zna več računati. Verjetno ne vidi kako kvalitetna je cesta in da je potovalna hitrost max 30/uro. Dobra rešitev za umiritev hitrosti na naših cestah.
:-)
OdgovoriIzbrišiNaj vas smeh spremlja tudi naprej!!!