In kdo je Car?

Car ima več vzdevkov. Največkrat ga ljudje poimenujejo kar kamela. Njegova mama Črna, ga je poimenovala Grof. Ampak na goriškem G-ju rečemo nekaj med H in G oz. goriški G. In to je krivo da se je Grof preimenoval v Carja. Moja mama je slišala da je Grofu ime Krof. In po tem dogodku je bil takoj preimenovan. Mislim da vsi vemo zakaj?!

V bistvu sem Carjevo družino šla samo malo pogledati. Seveda sem samo jaz verjela v to. Vsi ostali so vedeli, da bo domov prišel še en labradorec. Še sedaj ne vem, kako so bili tako prepričani v to? Želela sem si majhnega labradorca. In dobila sem kamelo.

Prijetno, prisrčno, na velikih nogah in po duši razvajano mačko. Vesel pes, ki najraje spi v družbi hišnega (vedno lačnega) mačka M`c-a. Pes, ki nadaljuje Gromovo zgodbo in me ravno tako vozi na razne vaje po celi Evropi in me vsak dan pelje na sprehod, privabi v igro s frizbijem in me vsaj dvakrat na teden odpelje na pasji trening. Pravi prijatelj, ki si zmeraj vzame čas zame, če si ga le jaz vzamem za njega.

Kdo je kriv?

Kriv je Grom! Če se mu sploh lahko reče da je kriv. Ta Grom, ki mi je s svojo prisotnostjo, do velike mere spremenil življenje. Grom ki je v moje življenje prikorakal pred 15 leti. V bistvu so mi ga prinesli in to točno na moj rojstni dan. Lep rumen, velik labradorec. Grom ki me je pripeljal do reševalcev.
Prvič sva se z reševalci srečala, kar na lavinskem tečaju na Vršiču, bolj natančno Koča na gozdu. Še danes 14 let po tistem se mi zdi ko pogledam Ajdovsko deklico, da se le ta smeji in nekje še vedno odmeva:" Groooom pridi." On na vrhu Vršiča, jaz pa še pri koči. Nisem bila jaz kriva, če so bili pa drugi psi (pardon psičke), veliko bolj zanimive kot jaz. In tako se je začelo.


Bilo je veliko vzponov in padcev. Za padce je bila kriva moja trma in jeza. Grom je znal vse to dobro prenašati in se mi po svoje uspešno upirati. Nekje po petih letih najinega sodelovanja sva se le ujela. Postal je res pravi GROM. Velikokrat pretepaški.


Zelo dober učitelj in predvsem je znal okolico opozoriti na nevarnost ki se imenuje moja tečnoba. Z obojestransko trmo sva le osvojila vse reševalske izpite.
Lani aprila se je poslovil od mene z vso svojo Gromostjo in kot pravi gospod. Jaz od njega v solzah in z veliko hvaležnostjo. A ne Gromči?