Razlaga

KAČE!
To pač moram napisati, da bodo začeli razumeti kaj pomeni biti kača. To definitivno ni nič slabega. To je ženska svojim trdnim razmišljanjem, ki se redno brije po jeziku, se vedno nekako splazi iz problemov, ima mrzle roke in noge in se najraje greje v kakšen toplem objemu. Velikokrat zna poiskati vir energije v stvareh, ki se ostalim zdijo brez pomenske. Njihovo sikanje je v prvem trenutku boleče, kasneje marsikdo ugotovi, da ima sik pomemben pozitiven pomen.Svoboda in uveljavljanje samovolje ji veliko pomeni. Golazen in mrčes ji ne pride do živega ( ta jo ponavadi kritizira). Levi se ko doseže svoj zastavljeni cilj, saj ji takrat koža postane premajhna za nove, višje cilje. Dosežki ji dajajo mladostni videz. Zelo pomembno je da ima svoj koš v katerem se počuti prijetno in varno. Če jo znaš pravilno udomačiti, nikoli ne postane udav.
Udav zna stisniti svojega partnerja tako, da mu onemogoči svobodno dihanje. Ponavadi teži po telefonu in še kje drugje, stiska in stiska, dokler ne doseže svojega cilja. Ta cilj ponavadi pripelje v nezadovoljstvo in kasneje v propad.

Pozdrav zimi

V nedeljo zjutraj sem sprejela odločitev, da je pancarjev za to leto več kot dovolj. Konec, prišla je pomlad in zimska oprema mora iti na zaslužen počitek.
Snega je res še za nekaj mesecev, ampak jaz ga imam za letos dovolj. Se bom kar na svojem koncu držala in uživala v pomladi.
Lavinski tečaj na Vršiču je zame, tisti zadnji zimski užitek. Zaključek zime s prijetnim druženjem. Z nami uživajo naši psi, ki si domišljajo, da smo prav na koncu še nekoga le pustili na plazišču. Ker se psi in njihovi smrčki ne motijo, je treba to resno preveriti.

Res smo nekaj pustili. To je tisti občutek utrujenosti in zadovoljstva, delček spomina, ki ga bomo vsa naslednja leta obujali in nam bo znova in znova prinesel nasmešek na obraz.

Fizika

...moj večni problem. Nagaja mi predvsem zato, ker mi ne dovoljuje da bi bila na dveh, včasih tudi treh krajih hkrati. Temu sledijo vse možne kombinacije in načrti kje in kdaj sem bom v točno določenem času nahajala. V minuto imam izračunan čas prihoda in odhoda in tisto mojo polurno rezervo, ki si jo moram obvezno vzeti, kajti moje zamujanje meji že na neko vrsto bolezni.
Ta vikend se je začel s petkom in kombinacijo prikazne vaje in letalskega odhoda. Prijeten prikaz, ki me je prikrajšal še za ene hlače. (Kriva je moja lenoba, ker se mi ni zdelo da bi oblekla kombinezon. ) Hiter prikaz našega dela, malo samohvale (upravičene), za kratek čas prijetno druženje in odhod, da ne zamudim prihoda na letališče. Še prej registracija pri ZM in že sedim na letalu za Zürich. Nekateri istočasno hitijo v Gotenico. (Te kombinacije mi ni uspelo uskladiti). Na letališču pri prevzemu avtomobila, zopet Jugoslovansko presenečenje in posledica je za dve številki večji avto.
200 km vožnje hitro mine, saj je na sopotnikovem sedežu sedela Katja.
Cilj -Murten, prijetno švicarsko mestece na meji med nemškim in francoskim delom Švice. Opozorilo lastnice hotela, da imajo v tem času karneval in da bo v petek malo glasnejša muzika je bilo upravičeno. Na hodniku, pred sobami, je 30 navdušenih bobnarjev in trobentačev veselo igralo in to vso zvrst glasbe, tudi Metalico.
Naslednje jutro so se le začeli sodniški dnevi, razlog zaradi katerega sem odletela v Švico. Pozdravimo vse po vrsti in pričnemo z resnejšim delom. Zame je bilo zelo zanimivo, tako in drugače. Nakazovanje s prinosilom je imelo prav posebno težo, predvsem ker sem videla da tudi ostalim ni vse jasno, tako kot meni ne. Še vedno ta pasji sodniški svet ne razumem. Ob določenem času se mi zazdi,da jih gledam iz nekega drugega planeta. Karneval je potekal tako ali drugače.
Ob koncu sodniških dnevov še pometanje predavalnice. (Kazen za klepet mora biti). Obvezen nakup čokolad in let domov.
Sem se pa 100% odločila, da voznik taxija ni delo zame.
In vem, da bom imela z Fiziko še kar naprej probleme. Začnejo se že v četrtek.

Smisel življenja...

...je imeti se lepo.
Predstavitev za ministrico. Gledam poziv in že računam, kaj vse bom v tem dnevu naredila in kam vse bom še šla. Kaj se bo dogajalo na predstavitvi, me že dolgo ne sekira več. Vem, da moram vzeti vso potrebno opremo in seveda Carja in to je to. Nekaj običajnih jutranjih težav. Prepričam Grozdana, da me na avtocesti počaka, da v družbi spijem kavo. Prispeva na Roje in v zraku začutim pozitivno vzdušje. Med potjo mi Zelena mamba razlaga da bodo vsi sestavi CZ-ja imeli svojo predstavitev. Sploh ne dojamem kaj to pomeni. Prispemo na Ig in glej jih! Res so vsi tukaj. V trenutku so bili podani vsi pogoji, da se bomo imeli lepo in da ne more nič pokvariti današnjega dne. Prvo pozdravit jamarje, ki jih nisem že lep čas videla, tako vse na kupu. Pogledam mambo in že vem da so tudi potapljači v bližini. Nekaj znanih gasilcev, gorskih reševalcev in seveda zelo pomemben člen kuhinja.
Na srečo ministrica zamuja in mi imamo še več časa da poklepetamo in se pošteno nasmejimo. Resnost nastopi v trenutku, ko more vsak predstaviti svoje delo.
Že sledi debata, kako bo potekala pot domov. No, mogoče se ustavimo še na eni pijači!?
Prilagodim urnik in že sedimo v Postojni na pijači. Veliko smeha, zgodbic in zafrkancije.
Šele takrat sem ugotovila, kako zelo sem jih pogrešala.
Nasmejana, sproščena druščina ljudi. Lepo je bilo!
( ZM in ČM se je verjetno pošteno hlipalo?)