Zdravilni čvek

Doživela sem ga danes. Trajal je približno pet ur in bil je poln vseh tistih stvari, ki sem jih nujno potrebovala. Nasmejano kačji! Hvala!!!! Kar pošteno je spihal oblake nad mano in pregnal tisti občutek...... In dočakala sem tisti SREČNO in tekmujte še za naju.
V družbi 20 tačk sem se odlično počutila. Škoda ker ne more vse to z nama, naslednji teden.....

Nočni zvoki

Preveč spanja, lahko povzroči nekaj nočnih težav. Predvsem tistih, ki se imenujejo nespečnost. To je zame velika redkost, ampak se zgodi. Ker mi je bilo že prekleto dolgčas, sem začela poslušati nočno - jutranje zvoke.
Žabe so imel cel koncert, v ozadju pa je tiho šepetal rahel dež. Za trenutek je vse potihnilo (verjetno je bil odmor), nato so koncert prevzeli ptiči. V določenih delih se jim je sem pa tja pridružil žabji reg. Verjetno žabe niso mogle slediti petju ptic in so se vljudno odmaknile v tišino. Pesem ptic je bila vse glasnejša in delovalo je kot da hočejo s svojim petjem privabiti sonce na plan.
Res je sonce že pošteno pri kukalo v nov dan, kar je posledično pomenilo, da smo se tudi ljudje začeli prebujati. Vsak avtomobilski hrup je ugasnil petje ene ptice. Ob množičnem odhodu avtomobilov na službeno parkirišče so ptice končale svoj jutranji koncert. Žabe so pa le še dodale kašen rega, rega... in začel se je nov dan, nov zvok.

1 miljon vprašanj

Ko mi gre vse narobe se zmeraj sprašujem:"Zakaj je to dobro?" Mogoče bom kdaj zvedela, zakaj po določenem trudu pride poškodba in ne moreš preveriti če si se dovolj trudil. Bi opravila test? Mogoče je pa poškodba prišla zaradi prevelikega strahu, da tega ne bom zmogla? Sem jo sama priklicala?
Kaj pa psička? Zakaj je ona dobila bule? So jo preveč slikali in je moja vraževernost prišla na plan?
Kaj sem pa tukaj narobe mislila?
Zakaj vse te preizkušnje? Ali morem postati še malo bolj trdna?
Mogoče je to kazen? Ali je to nekaj dobrega, kar me varuje pred slabšim? Čas da se malo umirim? Zakaj že?
Mogoče pa je čas še za kaj drugega...? Mogoče? Ali pa samo skok v kaj boljšega? Mogoče bodo pa določene stvari dobile svojo vrednost? Stvari, ki so mi bile do danes samoumevne.

Izpiti - Ukrajina

Otvoritvena ceremonija z govorom, vojaško pleh muziko, vodniki pa so prikorakali na stadionu v taktu koračnice in komande polkovnika.


Navodila vodnikom, ki delajo v centru s psi o nevarnosti pasje sline. Velika nevarnost je sploh če te poliže pes po obrazu.



Na vsaki prireditvi je zagotovljena zdravstvena oskrba.

Ukrajina- Romny

Včasih ne veš kaj te čaka. Čeprav sem bila delno pripravljena na malo drugačen svet, me je vse skupaj precej presenetilo.
Pasport kontrola in gužva in zmeda na prevzemu prtljage na letališču je bil samo uvod v vse skupaj.
Začelo se je s pretiranem moškim kavalirstvom. Sledilo je realno srečanje z revščino in ogromnimi standardnimi razlikami.
Romny kjer je bil naš končni cilj, je 250 km oddaljen od Kijeva, v smeri proti ruski meji. Ceste so ena sama velika jama in s tem vožnja prava poskakujoča muka.

Pogled v okolico me je iz minuto v minuto bolj žalostil.
V hotelu novo presenečenje, ker soba po mnenju organizatorja, ki sta jo dobila Andreas in Jaroslav ni bila dovolj dobra zame, sem jaz dobila pravi kraljevski apartma.
Ogled iskalnih področji in srečanje z vso organizacijsko strukturo je pokazalo še eno kavalirstvu v duhu vodke in z začetkom moškega teženja.
Ker se je moja pot začela ob petih zjutraj in na letalih prehranjevanje ni bog ve kaj, me je lakota že pošteno mučila. Odhod v restavracijo in spoznanje še z eno strani revščine. Velikost obrokov je bila v velikosti 1/4 naših. OK jutri je nov dan.
Zjutraj skok v trgovino. Trgovina polno naložena z osmimi izdelki in jaz sem prišla ven praznih rok.
Organizator postreže z jutranjo kavo in s sendviči. Prvi grižljaj zaustavi našo prebavo.
Začnemo z delom in s kasneje najpogostejšo besedo, ob srečanju z težavami in neorganiziranostjo " Nema problema".
Avstrijskemu kolegu se je že pošteno mešalo. V nedeljo pa je že z veseljem ponavlja Nema problema.
Odmor za kosilo in zopet srečanje z lakoto. Juha z koščkom krompirja in par koščki zelenjave in pusta ajdova kaša. Kruh je bil prijetna dobrodošlica. Vonj vodke in pijani moški so nas spremljali cel dan.
Zvečer ko sem se zaklenila v sobo sem si pošteno zaželela, da bi se zbudila v moji Sloveniji.
Sobota popoldne smo imeli nekaj časa da si ogledamo mestece malo bolj od blizu. V spominu je sivina in žalost ljudi. V okolici ogromno zapuščenih psov. Ljudje v vedru na ulici prodajajo krompir, sončnična semena in mleko.
Avtobusi in vozni park sta nekaj posebnega.


Policijski vozni park.

Andreas se ves čas sprašuje kako je lahko taka revščina pri vseh obdelanih poljih? Ne znamo mu razložiti sistema zadrug in kolhozov. Pač za njega še malo bolj drugačen svet, kot za mene.
V nedeljo pot domov in že v Kijevem pridemo v svet velikih razlik. Na eni strani luksuzni avtomobili, drugje sama lakota in vonj po vodki.
Saj vem da so razlike povsod, ampak tako hudo pa le upam da ni?!?
O psih in izpitih pa drugič.