Sestanek

Po vseh teh "strašnih" sestankih v zadnjem času, me je prešinilo da je zame sestanek = izguba časa.
In zaradi tega so se pojavila vprašanja, čemu pol sploh ljudje sestankujemo. Nikogar nisem v zadnjem času slišala da ima preveč časa, kvečemu vsi jamramo da nam čas prekleto beži. Ampak vseeno smo zmožni na sestanku sedeti ure in mlatiti prazno slamo, poslušati žalitve in obtoževanja, obtoževati druge, blebetati in blebetati. Ko po napornem sedenju, ko dobivaš že platfus na riti, potegneš črto pod vsem dobiš rezultat ??????.
Nič ne bo drugače, nič se nismo zmenili, nič nismo rešili, smo pa ogromno govorili.
In pol brskaš po internetu kaj je točna definicija besede sestanek. Piše nekako takole: "Vnaprej načrtovano srečanje dveh ali več ljudi."
Pol smo bistvo definicije zadeli. Srečali smo se pa res, ker smo se že pred tednom dogovorili za sestanek. Važno da smo zadeli bistvo, vse ostalo se je pa v množici besed izgubilo.
Mogoče pa najdemo kdaj tudi dogovor?!?

Napetost

Zadnje dni sem kot tempirana bomba. Zdi se mi, da bom eksplodirala za vsako najmanjšo stvar na tem svetu. Moje eksplozivne reakcije se mi na momente zdijo smešno otročje, zato sem si naredila varovalko. Od novice do reakcije, imam pol urni dihalni odmor. Velikokrat ne pomaga, sem se pa počasi naučila, da se kasneje opravičim. Ne vem če je to opravičilo, ampak ta zapis pišem, da bi vsaj malo pomagalo.
Po mojem me s tira meče novo leto in tisto večno vprašanje Kakšno bo?, kot da si bom s tem kaj pripomogla?! In če me kaj razjezi je to da ob vsaki novici pomislim, da se bo sigurno nekaj sedaj porušilo, sesulo,.... Brez veze!
Dogajajo se mi tudi čudne reči. Za nedeljski odhod imam že vse spakirano. Vem da se marsikomu, zdi to ne mogoče, ampak se je zgodilo. Vsi ki me poznate, veste da ponavadi še na dan odhoda perem kakšno "ne pogrešljivo" cunjo in jo še med vožnjo malo sušim na ogrevanih avtomobilskih sedežih.
Mogoče pa novo leto prinaša spremembe in me to spravlja v to nemogočo napetost??!!