Zimski oddih

Ponavadi mu rečemo smučanje. Pa je res smučanje tisto zaradi katerega se vsako leto za nekaj dni skoraj da z vso zimsko robo odselim v kraje, ki so obdarjeni s smučišči? Zame je to odklop, kjer pozabim vklopiti mobitel, spim dvakrat več kot doma in vmes se vozim gor z žičnico in počasi smučam dol, berem knjige in ugotavljam kakšno je moje znanje v igrah s kartami. Seveda je (no vsaj pri nas) zelo velik dogodek prehranjevanje. Že od jutra, ko se spravim na smuči in se dolgočasim pri vožnji z žičnico, razmišljam kje in kaj bom jedla. Ko po dolgih pogovorih pade odločitev se temu prilagodi cel plan in načrt smučanja.
Tukaj dol, da potem pridemo na drugo stran, potem po povezovalni progi do druge sedežnice, ki nas potem pripelje do gondole, in nato se spustimo na drugo stran, kjer je malo pod vrhom hiška, kjer pripravljajo tako in drugačno okusno hrano. In tako mine pol dneva, da pridemo do hrane in pol dneva da lovimo zadnje minute obratovanja žičnice, da pridemo nato nazaj na cilj/start. Vsi utrujeni od celodnevnega smučanja, z polnimi želodčki nasmejanih obrazov, se veselimo še enega dne, ko smo imeli srečo, da smo zopet izbrali dobro destinacijo za odlično kosilo. In kaj je potem smučanje? Ena od možnosti transporta, ki nas pripelje do zaželenega kosila?