Vnovič in zopet in znova

Včeraj sem dobila vprašanje: " Kdaj boš kaj napisala na blog?" Verjetno takrat ko se mi bodo misli uredili.
Nekako sem razočarana sama s seboj. Nisem izpeljala do konca tako kot bi mogla. Prehitro sem dala možganom in telesu znak da je konec in da je čas za počitek. To bi lahko popravila. In nekoč tudi bom. Še zmeraj se držim besed ki jih je napisal Tone Pavček :

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi:
vnovič
in zopet
in znova.

In poskusila bom znova, da bom prišla do pravega kova....,....