Smisel življenja...

...je imeti se lepo.
Predstavitev za ministrico. Gledam poziv in že računam, kaj vse bom v tem dnevu naredila in kam vse bom še šla. Kaj se bo dogajalo na predstavitvi, me že dolgo ne sekira več. Vem, da moram vzeti vso potrebno opremo in seveda Carja in to je to. Nekaj običajnih jutranjih težav. Prepričam Grozdana, da me na avtocesti počaka, da v družbi spijem kavo. Prispeva na Roje in v zraku začutim pozitivno vzdušje. Med potjo mi Zelena mamba razlaga da bodo vsi sestavi CZ-ja imeli svojo predstavitev. Sploh ne dojamem kaj to pomeni. Prispemo na Ig in glej jih! Res so vsi tukaj. V trenutku so bili podani vsi pogoji, da se bomo imeli lepo in da ne more nič pokvariti današnjega dne. Prvo pozdravit jamarje, ki jih nisem že lep čas videla, tako vse na kupu. Pogledam mambo in že vem da so tudi potapljači v bližini. Nekaj znanih gasilcev, gorskih reševalcev in seveda zelo pomemben člen kuhinja.
Na srečo ministrica zamuja in mi imamo še več časa da poklepetamo in se pošteno nasmejimo. Resnost nastopi v trenutku, ko more vsak predstaviti svoje delo.
Že sledi debata, kako bo potekala pot domov. No, mogoče se ustavimo še na eni pijači!?
Prilagodim urnik in že sedimo v Postojni na pijači. Veliko smeha, zgodbic in zafrkancije.
Šele takrat sem ugotovila, kako zelo sem jih pogrešala.
Nasmejana, sproščena druščina ljudi. Lepo je bilo!
( ZM in ČM se je verjetno pošteno hlipalo?)