ODKLOPI: 10 krogov za 10 nasmehov

ODKLOPI: 10 krogov za 10 nasmehov

Za sproti

Ta moj blog, daje podobo kot da se mi prav nič v življenju ne dogaja več. Na srečo, je to daleč od resnice. In ne se bat, ne bom jamrala da nimam časa za pisat. Nekako se bojim kar koli napisati, sploh o psih.

Minilo je leto, od kar je šla mala She in meni se še zmeraj zarosijo oči, ko pomislim na njo. Malo sem se popravila in prenehala primerjati s Fly-em. Flayko raste v vseh pogledih, najbolj mu gre visoko dvigovanje noge. Uživa v lovljenju žogic, palčk, storžev, česarkoli kar vsaj približno leti ( škoda ker nimamo letečih markerjev).

Car uživa po svoje. Najsrečnejši pes mi je deloval na državnem prvenstvu, ker sva malo Muho pustila doma. Občudovanje vreden, predvsem ko ga pripeljem v razred in pade v vlogo učitelja. Prejšnji ponedeljek sva bila v zelo razigranem razredu in tako umirjenega Carja še nisem videla. S svojim obnašanjem je hotel popolnoma umiriti razred. Ne vem če mu je uspevalo, je bil pa še dva dni utrujen.

Jaz sem potujoča. Lavine v Italiji, pri nas, Nizozemska, Francija, Madžarska, Italija, Madžarska,Avstrija, pa kakšno sojenje pri nas... Vmes skakanje po bolnicah in žalost, skrbi, utrujenost in neprebavljiva nervoza. Je tudi smeh, ki pa ga je zaenkrat še premalo da bi me spravil v ravnovesje.

Bi bil pa že pošten čas, da se krivulja spreobrne.

1 leto

SOLZE

Vesela da so, pa čeprav me tiste samo-hodeče velikokrat spravijo v neprijetno situacijo. Te so ne obvladljive. Trudiš se in trudiš da bi jih zadržal, one pa z največjo plana hočejo na svetlo in to prav zanalašč. Ljudje te pol gledajo kot sedmo čudo in začnejo z najbolj nemogočimi vprašanji. Kot da bi jaz vedela zakaj hočejo ven? Vprašaj jih? Itak se bodo posušile preden ti bodo odgovorile. Take so, samo za zmedo!

Imam svojo teorijo zakaj hočejo ven. Ker je v tem trenutku količine vode v telesu preveč in se telo na vsak način hoče spraviti v ravnovesje, tako ali drugače.

Rešitev je verjetno več. Ena je da ne piješ, si presušen in se zaradi suše ne morejo pojaviti. Druga je da greš telovadit, švicat in gre ta odvečna voda iz telesa s potjo. Psihiatri pravijo temu, da se proizvaja hormon sreče. Hm, mogoče?

Tiste ta boleče solze so druga stvar. Te imajo nalogo da nam sperejo oči in pogled, da lahko jasnejše vidimo v svet. Nam razbistrijo sliko in nam razjasnijo barve do te mere, da tudi črna postane rahlo sijoča, taka žametna. Te so take, ta prave, zdravilne.

Solze sreče imajo bolj nalogo da razveselijo okolico in nas postavljajo na realna tla. Ko nehajo teč, evforija poneha in spet smo na realnih tleh.

Potem so še tiste, ki jih moj tata najbolj sovraži. Imenuje jih žensko orožje. Ha! Za te pa samo ženske vemo kako se jih uporablja in kdaj.

Zaključek: Hvala za solze! Zakon so!

Napetost

Zadnje dni sem kot tempirana bomba. Zdi se mi, da bom eksplodirala za vsako najmanjšo stvar na tem svetu. Moje eksplozivne reakcije se mi na momente zdijo smešno otročje, zato sem si naredila varovalko. Od novice do reakcije, imam pol urni dihalni odmor. Velikokrat ne pomaga, sem se pa počasi naučila, da se kasneje opravičim. Ne vem če je to opravičilo, ampak ta zapis pišem, da bi vsaj malo pomagalo.
Po mojem me s tira meče novo leto in tisto večno vprašanje Kakšno bo?, kot da si bom s tem kaj pripomogla?! In če me kaj razjezi je to da ob vsaki novici pomislim, da se bo sigurno nekaj sedaj porušilo, sesulo,.... Brez veze!
Dogajajo se mi tudi čudne reči. Za nedeljski odhod imam že vse spakirano. Vem da se marsikomu, zdi to ne mogoče, ampak se je zgodilo. Vsi ki me poznate, veste da ponavadi še na dan odhoda perem kakšno "ne pogrešljivo" cunjo in jo še med vožnjo malo sušim na ogrevanih avtomobilskih sedežih.
Mogoče pa novo leto prinaša spremembe in me to spravlja v to nemogočo napetost??!!