Končno

... je prišlo tako težko dočakano 2010. In kaže se da bo res boljše od lanskega. Saj začetki so zelo zanimivi.
Vse se nekako poklaplja. Dobila sem potrebno brco, da sem začela razmišljat o novih stvareh. Kače so me razsvetlile s svojim pogumom. Pogovori z zelo zanimivo osebo so začeli prebujati že nekaj let potlačeno željo. Mogoče bom pa le zbrala pogum in se ponovno lotila stvari iz druge strani in bom nehala traumirati.
Seveda sem letos naredila tudi že neumnost. Opravičila itak ni. Mi pa v glavi stalno brenči del pesmi "Mi je žal"...

In zakaj, ne delaš sam po svoji glavi,
In postal bi svoj junak,
Ne pustil, da ga zavede.

Vsak bedak, ki uvaža tuje sanje,
Le dodaja na seznam,
Več in več, proti naravi.

Psi pa uživajo v končno dočakanih sončnih dnevih.

Mala She

Rojstni dan

Letos so me pasje obveznosti odpeljala konec septembra na Nizozemsko. Tako sem svoj rojstni dan preživela v najboljši družbi na Dam square v občudovanju umetnikov, takšnih in drugačnih, v bežanju pred divjimi kolesarji in v uživanju v Van Gogh-ovih slikah.

http://www.youtube.com/watch?v=XemweIAvi8Q&feature=email

Martinov vikend

Že nekako tradicionalno so na Martinov vikend v Gorici izpiti reševalnih psov- iskanje pogrešanih v naravi. Zadnje dve leti izpiti dobesedno potekajo cel vikend. Za naše društvo je le malo več dela, posebno ker vsi hočejo, da bi vse bilo več kot popolno. Merjena delovišča se lotimo z metrom, gps, merimo s koraki in označevanje more biti do pikice natančno. V kakšno natančnost bodo postavljene deteširne mizice, niti ne govorimo. Poligon je tako označen, da se potem še cel mesec vidi, kateri psi so opravljali izpit pri nas. Topli obrok more biti priskrbljen v takem številu, da če pride z vsakim kandidatom cela družina, le ta ne bo lačna. In v vsem tem vsak posebej uživa. Vzdušje je več kot dobro. Lepo je videti toliko nasmejanih in sproščenih obrazov in to kljub doseženim rezultatom.
Letošnji Martinov vikend ima pa za nas, prav posebno uspešno vrednost. V Gorici smo pridobili pet novih izpitov. IRP-R/1, IRP-R/2, 2x IRP-PO/1 in en pred izpit.
Pa se je le premaknilo naprej! :)

Finska

IRO izpiti na Finskem so bila ponovljena želja, ki se je uresničila. Znova in znova me navdušujejo ljudje in narava na Finskem. Umirjenost, poštenost, nasmejanost in tisto zaupanje v ljudi, ki je pri nas že dolgo od tega nekam zbledelo.
Lani sem spoznala Helsinke in umirjenost velikega mesta. Zabava na prostem v stilu metalike in pitje kave v centru mesta, ki je tako tih, da se z lahkoto pogovarjaš s sosedom.
Letos malo severneje v Kuopio. Prijetno mestece, veliko jezer okoli in okoli, tako da skoraj deluje da si na otoku. Nekako zaporedje je jezero, gozd, jezero pa malo gozda pa ena hiša, pa jezero, gozd .... Umirjenost in zadovoljstvo ljudi. Res mi je všeč in lepo. Vse to ti nekako nariše nasmeh na lica, ki v vsej tej spokojnosti ne more izginiti.



Nameščeni smo bili v Spa hotelu, kjer je seveda bilo 100 savn. Poleg tega pa vsak večer ples ali koncerti, pa na karaoke ne smem pozabiti. Hiiihihihihih....
O tem se ne sme na glas govoriti pššššššššššššš.
Ljudje uživajo in jaz sem uživala z njimi.
Sojenje iskanja pogrešanih so mi popestrile borovnice, s katerimi sem se sladkala cel dan in posledica so bila vijolična ustnica. Kasneje sem ugotovila, zakaj so se mi vsi tako prijetno nasmihali.



Po končanih izpitih so nas povabili še na ogled mesta in na njihovo specialiteto Kalakuka, ki je meso, ribe zapečene v kruh. Zanimivega okusa in zelo okusno.
Let do Helsinkov je bil polen turbulenc in na trenutke sem resno mislila da bom na Finskem tudi ( prav zares) ostala.
Vsekakor pa moram prav vsem reči KIITOS in upam da se kmalu spet vidimo na Finskem!