Treningi

Včasih se ljudem okoli mene (ki se ne ukvarjajo z reševalnimi psi) zdi da sem rahlo zmešana, ko ob pogledu na porušen objekt zavzdihnem, kot da sem videla nekaj najlepšega na svetu. V tistem trenutku že razmišljam kam in kako bi skrila markerja, da bi najboljše pripravili psa na različne situacije. Takoj zavrtim telefon in že težim če kdo koga pozna, ki bi vedel čigava je ta ruševina.

In pri tem ko je to pri nas ustaljena praksa, je v tujini drugače. V tujini so pravi centri s kupico umetnih ruševin, z neštetimi možnosti dobrega treninga. Pri nas imamo tako umetno ruševino na Igu, v izobraževalnem centru. Pravijo ji ruševinska vas, s petimi hiškami, ki se ni že 10 let nič spremenila. Oziroma se je spremenila, zmanjšali so jo.
Do tega vikenda se mi je ruševinski center v "Tritolu" v Avstriji zdel nekaj sanjskega za trening. Še zmeraj je luksus.
Ampak, to kar sem videla v Švici, to je pa res tisti vuuuuuuaaaauuu. Umetne ruševine, ki so kopija tipov ruševin, ki so se naj pogosteje pojavljale na območjih ki jih je prizadel potres.
In Švicarji nimajo samo enega takega centra, ampak dva, ki ju prenavljajo na vsake dve leti.
Več bodo povedale slike umetnih ruševin.
Pa še vprašanje na koncu. Zakaj so že Švicarji, tako dobri v iskanju iz pod ruševin ???