Lavinski tečaj 1/2010

Prvi letošnji resni odhod s psi je bil lavinski tečaj v Kasern. Decembra se mi še sanjalo ni, da bom konec tedna sodila mednarodne lavinske izpite. Dva tedna pred odhodom pa je prišla prošnja, če bi se lahko tečaja udeležila kot inštruktorica. Z veseljem. To veselje je malo uplahnilo, ko sem spoznala skupino in vse njene težave. Domišljija mi še kar deluje. Res sem bila prikrajšana za marsikatero uro spanja, na račun tuhtanja kako sploh naprej. Na koncu nam je uspelo. Vsem skupaj je s skupnimi močmi uspelo doseči nivo pričakovanega. Uf! Vsi so nasmejani in zadovoljni zapustili tečaj.

Delo je samo en del tečaja. Popoldne in zvečer pa je tudi čas za kakšno pohajkovanje in neumnost. Razvili smo med zvezno osvajanje, odkrili novo turno smučarsko smer, nekateri so kašljali in se zdravili z raznimi čarovniškimi pripravki, v glavnem smo se smejali in na svoj fuknjen reševalski način uživali.
Med zvezno dogajanje. Le kaj naj si človek misli, ko mu zvečer zablokirajo vstop v lastno sobo?

Kaj pa psi? Rasli so! V svojem egotu so bili z dneva v dan bolj močni in pogumni. Ponovno so odkrili skrivnosti in lepote snega in pomanjkljivosti lastnikov.
Jaz sem odkrila da znajo moji čevlji leteti, posebno takrat ko bi mogli počivati. In zopet sem odkrila kaj vse ti lahko ukrade spanec ;)

slike je prispevala Vera. Hvala!